Poesia kaiera
Poesia kaiera
Alfonsina Storni
itzulpena: Uxue Alberdi
2017, poesia
64 orrialde
978-84-92468-96-6
Alfonsina Storni
1892-1938
 
 

 

Arbasoen zama

 

Hik esan hidan: ez zinan negarrik egin aitonak;

ez diten negarrik egin nire arrazako gizonek,

altzairuzkoak zitunan.

 

Esan orduko sortu zitzaian malko bat

eta ahora erori niri... pozoia:

hain edalontzi txikitik sekula

edan gabea ninduan.

 

Andre makala, andre gaixo ulerkorra,

mendeetako mina eragin zidaan edate hutsak:

minaren pisua jasateko ahulegi

nire arima-gorputzak.

 

Peso ancestral

Tú me dijiste: no lloró mi abuelo; / No han llorado los hombres de mi raza, / Eran de acero. / Así diciendo te brotó una lágrima / Y me cayó en la boca... más veneno: / Yo no he bebido nunca en otro vaso / Así pequeño. / Débil mujer, pobre mujer que entiende, / Dolor de siglos conocí al beberlo: / Oh, el alma mía soportar no puede / Todo su peso.